Značilne lastnosti kompleksnih sistemov V prejšnjem poglavju smo videli nekaj primerov kompleksnih sistemov. Poskusimo izluščiti značilne lastnosti sistemov, ki smo jih videli. Prvo lastnost sem že večkrat omenila: kompleksni sistemi so sestavljeni iz preprostih členov, pogosto jih imenujemo 'agenti'. To pomeni, da so preprosti glede na sistem kot celoto. Še ena skupna lastnost je ta, da komponente sistema medsebojno vplivajo na nelinearne načine. O tem, kaj izraz "nelinearno" pomeni, bomo govorili v naslednji enoti. Le na hitro: sestavni deli nelinearnega sistema medsebojno delujejo na tak način da, četudi opišemo in seštejemo vse dejavnosti posameznih komponent, ne moremo napovedati, kaj počne sistem kot celota. Pogovorno bi lahko rekli, da je celota več kot le vsota posameznih delov. To je bistvo nelinearnosti. K temu se bomo še vrnili. Videli smo tudi, da v sistemih, ki smo si jih ogledali, komponente niso bile vodene preko osrednjega nadzora. Ni bilo centralnega vodenja za mravlje, ali za imunski sistem, ali v našem gospodarstvu, ali v katerem koli drugem primeru, ki sem ga pokazala. Namesto tega smo lahko videli, da se je bil sistem sposoben sam organizirati na decentraliziran način. Oglejmo si še ključni pojem, ki je pomemben v vseh kompleksnih sistemih: koncept tako imenovanega porajajočega vedenja (emergent behaviour). Izraz "nastajajoči/porajajoči" se tukaj nanaša na lastnosti sistema ki se jih ne da zlahka razbrati iz posameznih komponent, ali majhnih skupin teh sestavnih delov; temveč so kolektivni rezultati celotnega sistema, in jih je treba razumeti na sistemskem nivoju namesto na individualni ravni. Naj navedem nekaj primerov za vrste novo nastalega vedenja. Prvo porojeno vedenje bi lahko imenovali hierarhična ureditev. Nanaša se na stvari, kot so biološki organizmi, saj imajo hierarhično strukturo- od celice, do organov, do sistemov na telesni ravni, celotno telo, pa vse tja do kolonij in družbe. Kako te hierarhije sploh nastanejo in kako različne ravni medsebojno vplivajo, so pomembna vprašanja za področje kompleksnih sistemov. V tem tečaju bomo videli nekaj primerov različnih vrst hierarhij. Drugačna vrsta porojenega vedenja je obdelava informacij. S tem je mišljeno to, da sistem kot celota pridobiva informacije iz okolja in tudi o svojem stanju, in te informacije uporablja za sprejemanje odločitev, o tem, katere ukrepe sprejeti. Sestavni deli ne pridobivajo informacij, niti se ne odločajo, individualno. Ta vrsta obdelave podatkov se lahko izvede le na ravni sistema kot celote. Videli bomo, kako so kompleksni sistemi, kot so kolonije mravelj, imunski sistem, in tako naprej sposobni kot skupnost dojemati in uporabljati informacije v dobrobit celotnega ustroja. Nadaljnji primer novo nastalega vedenja je nekaj, kar bom imenovala kompleksna dinamika sistema. Beseda "dinamika" se nanaša na to kako se sistem spreminja znotraj svojih vzorcev v prostoru in v času. Recimo, da vidimo, kako si mravlje izgrajujejo poti za iskanje hrane. Torej celotna kolonija vzpostavlja nek vzorec ki se na zapletene načine spreminja skozi čas. Pomislimo lahko tudi na cene delnic, ki se spreminjajo na zapleten in nepredvidljiv način. Izkazovanje kompleksne dinamike, je lastnost vseh kompleksnih sistemov, ki jih bomo videli. Naposled, v vseh teh sistemih vidimo razvoj in učenje. Vsi ti sistemi, bodisi da gre za biološke, družabne, ali tehnološke, izkazujejo nekakšno evolucijo v Darwinovem smislu, in ta razvoj pogosto vodi v prilagajanje ali učenje. To pomeni, da se sistemi izboljšujejo, da bi preživeli. ali bolje delovali v nekem okolju. To je nekaj, na kar se bomo velikokrat osredotočili v tem tečaju.